
Prošavši polovinu puta,
a možda i više,
možda mnogo više
(Bog dragi zna, ja ne),
sedoh na prag Jeseni
da odmorim,
da se osvrnem...
U jednoj ruci držim ogledalo,
u drugoj čašu slasti,
i čudim se:
Kako to,
nikuda mi se ne žuri?
Jako zanimljiva pesma Maki.. :) o jesenskom odmoru :)
Lp
Ernestina, hvala za osvrt.
Ovde je jesen simbol starosti, pesnik je toga svestan (da je na pragu), ali se ne predaje: još nije star! Dakle, pogleda unazad: sve je super, samo da potraje što duže ovo stanje (slast, uspeh...), zato mu se nikuda ne žuri. Nikada neće biti mlađi. To je, ukratko, od čika-Makija.
Pozdrav
Vauuu...obožavam takve pesme, sa velikom pričom u pozadini :)
Svaka čast :)
MAKI, ne može se ne vraćati ovom sjajnom poetskom uratku.
Moje divljenje i čestitke!
lpm
Hvala, poštovani Mirko!
Srdačan pozdrav!
Maki
Všeč mi je, ker se ta pesem - postanek v življenju - konča z vprašanjem - imenitno, da se ne mudi ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana!
Res je, nikamor se ne mudi... če imaš 60... Naj le traja...
Vse najboljše,
Maki
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: MAKI
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!