O, Kaja, ti si ta jasnina,

ki luč oči jo izžareva,

prav ti si sladki sad spomina,

ki srcu zdaj se razodeva.

O, Kaja, si kot močno vino,

ki vzburja me in me ohlaja,

si med, ki osladi praznino,

ob njem se rima mi oplaja

in brusi srčno bolečino.

O, Kaja, zvezde te častijo,

še sámo sonce se ti klanja.

Kot mački ti oči žarijo,

o njih se vsako noč mi sanja.

O, Kaja, moje si vodilo,

bolezen moja - in zdravilo.

orfej