
Počasi bledi zgodba o ženskah, ki so od doma pripeljale šivalne stroje, da je zaživela. Tudi misel, kako smo se odrekale delu plač, da je lahko rasla, tone v pozabo. Bolečina ni več neznosna, le globoko pod prsnico me skeli.
stara tovarna
s kričečimi grafiti
utišan spomin
Delu čast ! Oblast so kasirali tisti, katerim delo prinaša
dobiček v žep.
Všeč !!
Lp, Drago
Žal tam ni nobenega dobička. V mesecih pote, ko sem ta haibun napisala, sta se med tistimi propadajočimi zidovi zgodili dve tragediji. Naj bo dovolj, ker to ni tema mojega haibuna. Ki je doživet in še kako boleč. Hvala za komentar!
Lep Lea
Eden izmed zapisov, ki ne potrebuje komentarja.
LpL
Res, haibun, katerega vsebina je zelo zgovorna.
Bravo Ivanka, čestitke tudi za haiku, ki je odličen.
Lep dan, Marija
Čestitke! In res ob takih zgodbah lahko samo obmolkneš ... :(
Pozdravi!
Ananda
Lepa, boleča in resnična.
Čestitke!
Polona
Lidija, hvala za črtice! Res je, ob takih zgodbah, ne rabimo odvečnih besed.
Marija, najlepša hvala!
Najlepša hvala, tudi tebi Ananda!
Polona, hvala! Haibun je bil napisan pred časom, najprej kot naslov fotografije, pozneje sem iz tega izpilila v to japonsko formo. Moram si priznati, še vedno boli.
Hvala vsem, ki ste ga izbrali, ocenili, prebrali!
Lahko noč, Lea
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!