Takšni in drugačni ...

Spočeti v ljubezni, spočeti z ljubeznijo.
Iskreno, brez pričakovanja, brez načrtov ...
Najlepši dar, ki se ne da primerjati z ničemer v vesolju.

Otrok z veliko začetnico!

Biser v školjki.
Naša najlepša školjka.

Sledi porod. Boleč, z enim samim namenom.
Spominjati se ga s ponosom, radostjo, srečo.
Objeti to čudovito osebo, iskreno, nesebično.
Jo položiti na prsi in s tem povezati za celo življenje.

Moj Otrok. Prvi.
Takšen in drugačen.
Dar narave, dar boga.

Moj Otrok, ki je tako poseben, tako čudovit.
Droban kamenček v mozaiku vesolja,
ki ne bi bil niti približno tako čudovit,
če ne bi bilo v njem mojega Posebnega Otroka.

Otroka, ki me neizmerno spoštuje,
me ljubi z vso globino svojega Srca,
z vsako celico svojega Posebnega telesa.
Otroka, ki mi zaupa, otroka,
ki se ob meni počuti tako sproščeno,
tako varno.

Tudi ljudje smo ...
takšni in drugačni ...

Nekateri čudoviti, drugi še bolj čudoviti ...

Vsak med nami je poseben.
Na svoj prekrasen način.
Na način, ki se ga nikakor ne smemo sramovati.
To resnično ni potrebno.

Z leti opazimo, da je »drugačnih« ljudi vse manj ...
So se spremenili?
Ne, spremenili smo se mi!

Predragi »drugačni« otroci:
»Hvala, ker ste,
hvala, ker nas učite,
hvala za prekrasno življenjsko lekcijo.

Imamo vas neizmerno radi !«

Stojan Knez