
Spusti se po moji reki
Ustavi svoj pogled na meni
Tudi sam sedim v temi
Naj zaveslam proti tebi
Moj tok te odnese
V kraje kjer še nisi prenočila
Divje vode se ti vlivajo v kotičke spomina
Kot brzice se upirajo ob tvojih bokih
Dotiki prelivajo se po tvoji koži
Zgrabim te da te ne izgubim iz čolna
Videla boš jutranje Sonce
Po raftingu čez neznane čeri
Takrat me boš vzljubila!
Energija odprla ti bo cvet spoznanja
Voda se bo umirila
In kot v jezeru ustalila
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Bojan Kuk. (pa pika!)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!