Tiševje
ko vse preraste mah
ni več bežanja
niti laganja
da nismo le vesoljni prah
ko beseda trohni
ko se vse zapisano razlije
le želod klije
iz ust polnih prsti
v krošnjah pojejo brezbrižne ptice
ribe se mehurčkajo v čistih vodah
po koncu - zdavnaj je usahnil strah
umolknili smo
ko bi morali vpiti
kdo
skriti
kdo
nam je vzel nebo
in nas naučil hvaliti pekel
ker nisi rekel
ker nisi rekel
ne
Zelo všeč mi je, edino ta verz bi zbrisala:
in ni več smeha ki krasil bi lice
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Zbrisano. :)
ker ni potreben in ker sili v drugo obliko
Hvala, Ana in lp
Čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 15. 11. 2020 ob 10:25
- Prebrano 839 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255.45