Stojim - obraz prilepljen na silhueto -
sredi iztegajočih se jezikov.
Besede humanost, svoboda, ljubezen
se lepijo v okvire izmov in ugrabljenih resnic.

Brez gub okoli oči se smehljajo,
kot bi jih na ogled malim ljudem
postavili zvodniki.

V taborih se drug za drugim
prižigajo kresovi.
Plemena naših plešejo.
V noč donijo pesmi o tistih,
ki so krivi. 

Kolektivni spomin širi nozdrvi ob pogledu na razjarjene obraze.
Že davno nazaj so ljudstva zapisala v nas zgodbe pogube.

V spiralah se ponavljajo
sklonjene glave nevrednih
in zmagoslavne himne povzdignjenih obupancev. 

In spet se bodo pisale parole na vzpetinah.
In spet se bodo prijazni ljudje nekoč spraševali,
kako je možno, 
da je do tega prišlo. 

poetesa