Lačne oči
v pozni noči pod lestenci
med šuštenjem kril v plesu
ko prižameš me k telesu
in zapleševa tja k senci
se naslonim ti na rame
vroč nemir me vso zajame
na terasi - v samoti
z lica krinka mi spolzi
plamen šine zagori
ko v oddaljeni gavoti
ki odplavlja svoje zvoke
skrijem tihe plašne stoke
kot darilo jih vzameš
gledaš me kakor lisjak
in odvežeš prvi trak
z vročo nujo me objameš
kakor vosek se topim
zlivam nate kar želim
masko ti z obraza snamem
vsa drhteča zrak zajamem
pod lisičjimi očmi
vame volčja strast strmi
Poslano:
13. 11. 2020 ob 21:42
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 22:42
Poslano:
13. 11. 2020 ob 21:51
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 22:51
Lačne oči so le vrh ledene gore, gladi.
Izredna !!
Lp, Drago
Poslano:
14. 11. 2020 ob 07:13
Spremenjeno:
14. 11. 2020 ob 08:13
Ni kaj, vedno znova prebujaš, odpiraš čute s svojo tankočutno poezijo, Poetesa Irena. Pa vizualni dotik, seveda ...
Lep jesenski dan ti želim,
Sašo
Poslano:
17. 11. 2020 ob 14:46
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 15:46
zelo lepa lačne oči volčje oči in pa nežno ljubeče kot so tvoje
lp, M
urednica
Poslano:
17. 11. 2020 ob 18:37
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 19:37
Čestitke k pesmi, ki je na svojstven način predelana Pepelka (vsaj jaz sem jo tako doživela),
lp, Ana
Poslano:
17. 11. 2020 ob 22:47
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 23:47
Bravo Irena ♡
Čestitke, lp,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 13. 11. 2020 ob 21:42
- Prebrano 432 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 182.67
- Število ocen: 11