Zaupaj vame,
kot si v noro kapljico,
ukradeno tisti lužici
minulega poletja,
kot si včerajšnjemu potočku
raztopljenega sladoleda,
ki ni nikoli dosegel mojega popka.
Zaupaj mi, kot si tistemu
nedosegljivemu srhu podkožja,
nadomestku za besede.

Zaupaj mi.
Našla bom naslov za tole.

Zaupaj mi,
Verjeti pa ni treba.

Lidija Brezavšček - kočijaž