*

Že zdavnaj daleč zdi se hip,

ko zadnji stih se je izpel,

a misel nanjo, njen utrip,

tako zelo me je razvnel,

da sanjam skoraj vsako noč,

to željo, da bi jo objel,

še preden šla je daleč proč.

 

Še vedno črni so lasjé

in bled obraz, in njen poglêd,

ki so pripeti na srcé,

in, ah, te njene ustnice.

In v mislih mojih je razcvêt

in v pesmih mojih vrtnice.

 

Peresu spet navdih je dalo

dekle predrago iz Veržeja,

ki nekdaj je srcé jemalo,

da vlažna je bila odeja,

ki sonce ni je posušilo

in solzam ni bilo zdravilo.

 

Morda se srečava v prihodnje,

če niso to le prazne blodnje.

orfej

MAKI

Poslano:
13. 11. 2020 ob 09:19
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 10:19

Maestralno!


Zastavica

orfej

Poslano:
13. 11. 2020 ob 11:23
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 12:23

Hvala. Tudi jaz bi rekel, da je ena od mojih najboljših pesmi v celotni pesniški karieri.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 11. 2020 ob 18:33
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 19:33

Oh, ta ljubezen ... forma in vsebina pesmi se lepo zlivata, čestitke,

lp, Ana

Zastavica

triglav

Poslano:
17. 11. 2020 ob 22:42
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 23:42

Zelo lepoooooo ♡

Čestitke k izredni pesmi in črticam.


Lp, Marija


Ps.: Preveč si skromen Orfej, tudi tvoj sonetni venec:

Koprnenja 

in pa  Koprnenja - 2 so čudovito delo.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

orfej
Napisal/a: orfej

Pesmi

  • 13. 11. 2020 ob 08:55
  • Prebrano 535 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 178.64
  • Število ocen: 9

Zastavica