Preveč je misli

 

takih, ki skačejo v križišče brez vsakega reda,

brez znane smeri.

 

Zaslišim glas,

skoraj neslišno mi šepeta,

kot da prihaja med golimi vejami dreves,

med vetrom, ki zapiha z juga ...

glas vpijočega.

Zmede mi čute,

da pomotoma napolnim dva kozarca

rdeče opojnosti.

Spijem oba.

Morda sem slišala le hrup iz sosednjih visokih stavb,

kjer nekdo mrmra, tiho zveni glasba, zapirajo se vrata?

 

Ne, nisem opotekaje vstala,

pa tudi roke nisem pomolila skozi rešetke takrat,

ko nihče ni dvignil roke.

Le ... pogrela sem kavo

in najino pesem navila do fula.

 

arabela - briar

Komentiranje je zaprto!

arabela - briar
Napisal/a: arabela - briar

Pesmi

  • 12. 11. 2020 ob 16:06
  • Prebrano 395 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 130.45

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!