Pregnanstvo
Iz morja luči
so kamen vrgli na obalo teme
*****
Da so samo vedeli
da kamen diše
in da v njem burje divjajo
in plameni ližejo njegovo notranjost
Nekje v njem pesem piše
življenje njegovo
Takniti ne bi smeli
sreče kamene
V temi stoka, joče
Rad bi ven
iz te samote
Spoznal je
da so oni zli
in njihovo seme
se utaplja v morju luči
Sprašujem se :
" Kje sem izgubil srce ? "
Zaprt se osvobajam na odprtem oddelku tega sveta.
Sprašujem se :
" Kje sem izgubil srce ? "
Čestitke.
Hvala, Svit !
Lp,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
- 11. 11. 2020 ob 20:38
- Prebrano 454 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 73.6