Čudovita pesem in misel.

Prelepooo, v ♡ mi je segla

edino pri drevoredu se ti malo zatakne,

mogoče bi lahko, glede na vsebino  pesmi uporabila " skrivnostni obred":

si ti in sem jaz s skrivnostnim obredom

tega verza pa ne razumem čisto dobro, si mogoče mislila:

kar vdih izdih zame je zate je greh

Upam, da mi ne zameriš, Janja.

Lp, Marija

Hvala Gregor! Hvala Marija!

In Marija, res hvala, da si opozorila na drugo kitico! Mislim, da sem predzadnji verz v tej kitici tolikokrat na silo potlačila v ritem pesmi, da mi zdaj povsem naravno teče. Se pa moram strinjati, da je en tak "kolcaj". Še ne vem, če znam poiskati nadomestek zanj. Obred … Odličen predlog. Ne vem, morda ga bom znala vpeti v kontekst pesmi in ji hkrati ohraniti tudi strukturo. Še razmislim.

Verz "sta vdih izdih zate in zate je greh" je pa mišljen tako nekako: zate sta vdih in izdih in zate je tudi greh - zate je (na eni strani) nekaj tako bazičnega, kot je dihanje in zate je (na drugi) nekaj tako zelo intimnega, kot je lahko greh ... in vse, kar se nabira tam nekje vmes.

Lep pozdrav obema.

P.S. Naknadno sem verz "si ti in sem jaz tamkaj za drevoredom" nadomestila z naslednjim: "povabiš me k sebi s skrivnostnim obredom". 

Meni se zdi , da si s povabilom  našla odlično rešitev, saj razjasni tudi naslednji verz.

Lp, Marija

Odlična pesem, ampak take vrste, da bi rabila verzalke in ločila, nujno ...

Res je, pesniška svoboda marsikaj dopušča, a v konkretnem primeru opuščanje ločil ni dodana vrednost, prej nasprotno.

Pozdravljena, Lidija. Ne vem, ali sem zelo slabo vstavila ločila ali pa pesem vendarle ni takšne vrste, da bi jih prenesla. Prej se mi je zdelo, da teče. Zdaj je postala postana mlakuža. Doslej, se mi zdi, sem vsakič začutila ali ločila ja ali ne. In tokrat se mi je zdelo, da ne. Očitno se mi še vedno zdi. ;-) Imaš morda kak predlog? 

LP,

Janja

Pa še poskus:

Ko kreneš od mene, vse misli bolijo,

ko prideš, pomeša veselje se v kri.

S teboj se iz kaosa misli ostrijo,

ovijem se v smeh ki iz tebe roji.

Pogledam te, gledaš me z istim pogledom.

Z nasmehom mi vračaš prav isti nasmeh.

Povabiš me k sebi s skrivnostnim obredom,

sta vdih, izdih zate in zate je greh.

Edina, ki s tabo se v brezna podajam,

edina, ki s tabo se v etru lovim,

edina, ki ve, da spet v sebi razgrajam,

edina, kjer zmeraj tolažbo dobim,

si tukaj, ko svet se spet vase podira

in tu si, ko name se zgrinja nov plaz.

Pred mano razrašča se nova ovira,

ponudiš mi roko ta roka sem jaz.

Super. Le še dve ločili dodaš, morda  tudi pomišljajček, pa bo :)

-ovijem se v smeh, ki iz tebe roji.

-ponudiš mi roko. Ta roka sem -  jaz.

Hm. Popravljeno. 

Zaupanje vase je temelj obstoja. Bravo. :)

Odlična pesem. 

Lp, Lea

Hvala Lidija, hvala Lea! Lep deževen dan, Janja