Svoboda,

kritika, plesniv kruh,

prazna posoda,

dve ideji in rumena voda.

Govor,

dva konja brez repov,

psiha,

papir,

dva hudobna papagaja in nekdo,

ki krati mir.

Duh,

čas hierarhije,

modrost, prazna cisterna,

opuščena lekarna,

trije politiki,

ena vsebina in nekdo,

ostal je brez bencina.

Morje,

na dnu ideje,

preporod brez meje,

čut in pozaba,

neprofitirana vaba,

nekaj soli,

nekaj idej,

ki jih več ni.

Na dnu morja nekdo,

ki mu slabo,

brez idej,

to je naš "tamal",

brez vode je ostal,

vse boli ga in skomina,

vsa njegova podzavest,

mali vzel je heroina,

dva bombona vzel na test.

Ključa ni,

saj ni ga treba,

niti ni idealista,

ki bi čas zapravljal z roko,

ki po be-mašini lista. 

Sveža ribica v vodi,

prazni prostor v posodi,

zgodba v pesem se je izlila,

rdeče pege je dobila,

dva mikroba,

dve plantaži,

neobstoj na nudl plaži.

Avelina