
Pretvarjam se, da sem turist,
ki še ni videl,
kar slepo pozna.
Istrske uličice visokih in ozkih hiš si delajo senco in zavetje.
Pes hodi po tlakovanih tleh.
Vonj morja in opoldanskih kosil.
Nekdo igra na pozavno.
Pretvarjam se,
da moj čas ne obstaja.
Korakam v hrib proti cerkvici,
ki je sedaj prazna.
Iščem njegovo prisotnost v odmevu koraka.
Oltar oddaja hlad.
Za spoved je še zgodaj ali pozno.
Za vero je naivnost premalo.
Gledam njega. Lahko bi ubral drugo pot.
Skupnih poti bi bilo danes manj ali več.
Izginjam v temi pod freskami.
Samevam v svoji ležernosti med podobami agonije.
Zrem mu v trpeče lice.
Vonj morja in opoldanskih kosil se je polegel.
Nihče ne pridiga na ulici.
Mestna tržnica se polni z zamolčanimi življenjskimi zgodbami.
... ali pa zgodba slehernika
Zanimiva pesem, v drugem delu bi ti predlagala le nekaj popravkov:
.....
Za spoved je še zgodaj ali pozno.
Za vero je naivnost premalo.
Gledam njega., ki bi l Lahko bi ubral drugo pot.
Skupnih poti bi bilo danes manj ali več.
...
Mestna tržnica se polni z zamolčanimi življenjskimi zgodbami. zamolčanih življenjskih zgodb.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Hvala Ana in igorj!
Ana, zaključek mi sedaj lepše zveni.
Igorj, lahko bi bila pesem naslovljena kot Zgodba slehernika, zakaj pa ne. Mislim pa, da mi Ulični vernik tokrat bolj ustreza. Hvala.
Pozdrav obema,
Tina
Super, čestitke k pesmi,
lp, Ana
Mestna tržnica se polni z zamolčanimi življenjskimi zgodbami.
Čestitke.
Hvala, Svit. :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tina Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!