oropana

rojeva se dan

že trka na okno

jaz pa sem ujetnica lastnega doma

podobe dneva so si enake dnevu

pozabljam na žlahten vonj cvetljic

pogovarjam se le z molkom

na katerim je pajčevina

 

odtujena

onkraj neskončnih vrat

čakam na brezveterje

na oropane obrise dreves

ki mi bodo nudile oporo

ko bom prgišče molčečih besed

spreminjala v pogovor z ljudmi

levcek

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 01. 11. 2020 ob 17:47
  • Prebrano 115 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 62.61
  • Število ocen: 4

Zastavica