Morana
M O R A N A
Razbite misli mojih sanj,
spremenjene so v trepet
zloveščega mraka,
v drget neotipane strasti,
tako tihe, mirne te noči.
Še nocoj v vrt morda
je konca vpet večer?
Skozi koprene v tančico
ovitih mračnih senc,
tiho sope duša,
poje naliv šepeta,
srhljiv drget vesti,
večernega mraku trepet.
Morana, si to ti,
večna sopotnica nesrečnikov,
ali se mar sen kruto
igra z menoj?
Mar že moram oditi?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
- 30. 10. 2020 ob 12:02
- Prebrano 404 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 83.24
- Število ocen: 3
