Morana

M O R A N A

 

 

Razbite misli mojih sanj,

spremenjene so v trepet

zloveščega mraka,

v drget neotipane strasti,

tako tihe, mirne te noči.

 

Še nocoj v vrt morda

je konca vpet večer?

 

Skozi koprene v tančico

ovitih mračnih senc,

tiho sope duša,

poje naliv šepeta,

srhljiv drget vesti,

večernega mraku trepet.

 

Morana, si to ti,

večna sopotnica nesrečnikov,

ali se mar sen kruto

igra z menoj?

 

Mar že moram oditi?

Bojan Foršček

Komentiranje je zaprto!

Bojan Foršček
Napisal/a: Bojan Foršček

Pesmi

  • 30. 10. 2020 ob 12:02
  • Prebrano 123 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 83.24
  • Število ocen: 3

Zastavica