
Danes sem po več mesecih pavze zopet poprijel za pero.
Razglašam, da v svoji poeziji dokončno in nepreklicno opuščam
metrum in rimo, ki sta mi desetletja pila kri ob vznožju Parnasa,
da se moj Pegazus nikakor ni mogel povzpeti po strmem pobočju
te gore, kaj šele da bi zavzel njen vrh!
Svobodni verz, kako odrešujoče mi polniš pljuča
s svojo širino, s svojo naključno svežino,
kakor pristni gorski zrak, nobenih stopic,
nobenih rim več, najraje bi zaukal, zajodlal
od veselja, če mi ga ne bi kalila prav ta ista svoboda,
ki me je pahnila v to brezobličje, da sem postal
njen ujetnik. Kajti, kam naj krenem zdaj, ubogi popotnik,
vajen urejenih slovenskih pešpoti, v tej puščavi
neskončnih možnosti, kam naj se obrnem,
kje je tu naprej in kje nazaj?
Steze mi zmankuje, noč pada na zemljo,
nobena luč se skoz oblak ne prikrade,
hrepenim po mesecu, legam v travo,
zaspal bi rad, toda ne, satan - ta stari gad,
se mi nenadoma prikaže pred očmi, da padem vznak
v levji brlog, iz katerega me ne reši nobena molitev.
Če bi bil kot prerok Danijel potem bi se k meni spustil angel
in bi s svojimi krili levom zapečatil gobce ...
Toda jaz sem sam tu spodaj in v smrtni grozi
poslušam to strašno zverinsko levje smrčanje,
le kdaj se bodo prebudili in me raztrgali na kosce?
Top je toti prosti verz, pusti dihati s polnimi pljuči.
Dobro napisano.
lp, dušica
Matej, pa si prepričan, da se besedam, ujetim v "razglas", ne boš izneveril!?
Pesem me je z izpovedjo misli in izbranimi besedami pritegnila k branju. Všeč mi je motiv pesmi in čestitam ti tudi k odločitvi, da jo predstaviš v prostem verzu. Čestitke!!!
Na nove pesmi v formi in v prostem verzu!
Lp, koni
Vse bo, sam nas ne bo, je rekla rajnka Katka.
Jaz bi samo v 9. vrstici nadomestil besedo zajodljaj z besedo zajodlaj. Drugače pa v redu.
hvala, Bojan
Prosti verz, ki piše o osvobajanju forme (zanimiva tematika), s pridihom (samo)ironije, čestitke,
lp, Ana
hvala lepa za pozorno branje,
lp
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!