Čutim tvojo kožo,

čutim jo na sebi.

Misliš, da je pristno.

Ne vidiš strasti, ki mineva.

Končuje se, pravljice je konec.

Vsega je konec, vsega lepega.

Včasih želim verjeti, da je tudi vsega slabega konec.

Pa ni.

Dogaja se vedno znova in znova.

Najprej te poljubim,

poližem,

zaspim s tabo.

Ko že misliš, da je popolno,

odrvim.

Skrijem se, skrijem pred sabo.

Demoni me lovijo, pravijo mi, naj počakam.

Želijo mi nekaj povedati.

Nekaj, česar še ne vem.

A vedno mi povejo isto.

Ni pravi …

Kako ni pravi? 

Želela sem verjeti, da je pravi.

Pa sem se sprenevedala.

Nikoli ne bom našla pravega.

Spet bo koža ob koži drgnila.

A on ne bo dolgo moj. 

Zbežala bom, zbežala pred sabo.

melancholy