
Titrava nada bezličja
izgovara nježno moje ime
tamo gdje su zapretani
glasovi ljudski
Ako si još odron na pustom putu
ako si još samo zraka sunca
kojoj se grče versi
i umire ugriz toplih
jadranskih zima
isplači note svoga lica
da vječno ostanu glasovi
i dobri dani koji ne znaju
izdahnuti prolivenu pjesmu
po proljetnim mostovima
na kojima se nikada
nismo rastali
Krasna pjesma, Mirko, baš lijepo dotjerana, upečatljiva.
Možda samo jednu malenkost ne razumijem: never??? Treba li možda biti nevera (vjetar??)
Budi i ostani zdrav, lp
Hvala, breza. Veselim se takvom komentaru i mišljenju!
A never. Možda nije pravo mjesto da se umjesto našim NIKAD, poslužim engleskim. A u jednom trenutku mi je dobro zvučalo... No, u svakom ću slučaju cijeniti i prihvatiti Tvoj prijedlog.
Hvala.
Ugodan dan:)
Brisanjem riječi na engleskom intervenirao sam na dva okolna stiha (ne mijenjajući bit...).
Pozdrav, breza :)
A, jooj, Mirko, nisam mislila da je bilo potrebno išta mijenjati, meni je pjesma sasvim lijepo funkcionisala i u prvobitnom stanju, samo nisam bila sigurna što si točno mislio s "never". Iskreno, nije mi palo na pamet engleski, a i da jeste, opet bi se to svelo na isto, budući da mi je taj jezik špansko selo ;) na moju žalost.
Lijepo te pozdravljam!
Breza, i meni je engleski špansko selo. U moje srednjoškolsko vrijeme učili su se njemački, francuski, ruski...
Srdačan pozdrav!
Pesem, ki (znova, spet drugače) pokaže, da je ljubezen večna, dokler živi vsaj v enem bitju, čestitke,
lp, Ana
Lijep pozdrav, Ana.
ZAHVALJUJEM SE!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!