ČRNI LABOD
Tvoje gladko,
vitko telo,
rojeno za ples,
se počasi spreminja
v žametne obline
polnega krajca.
Oviješ se v belo.
Iz globine telesa
zajadraš v gibe.
Kot bi razgrinjala svilo
po gladini morja.
V mehkobni odločnosti
rišeš dišeče loke,
ki izginjajo za obzorjem.
Potiho zapoješ v maternico,
v zapredek vajine tišine.
Žariš v jutri.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 28. 10. 2020 ob 10:00
- Prebrano 252 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.76
- Število ocen: 4
