Pa da sem pes
ki v jarek so ga pahnili
preziram jih ...
Da sem roža
na sredi poti
ki so jo neštetokrat
pregazili
nočem biti eden njih
Da nimam srca
ne bi se upiral
mogoče postal bi eden njih
mogoče ...
Ukradli so mi voljo
usodo ogradili
obdržal sem srce
nočem ga dati
Da sem pes v jarku
da sem roža na sredi poti
ne bi želel , da postanem ...
in vendar - jaz sem človek !
Poslano:
26. 10. 2020 ob 19:45
Spremenjeno:
26. 10. 2020 ob 20:45
Si človek s srcem in lepo poezijo.
lp
Poslano:
26. 10. 2020 ob 20:02
Spremenjeno:
26. 10. 2020 ob 21:02
Udarna. Surova. Iskrena.
Čestitke!
Lp,
Tina
Poslano:
27. 10. 2020 ob 16:14
Spremenjeno:
27. 10. 2020 ob 17:14
Hvala vama, dušica in Tina !
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!