V njenih čevljih
Gledam jo kakor psiček,
ki čaka na toplino dotika,
kakor hrepeneče poulično ščene,
navajeno brc.
»Miruj, neučakano dete, miruj,« je dejala hripavega glasu.
Z nagubanimi rokami mi je izmenično česala in gladila neukrotljive lase.
»Sedaj si imela obute moje čevlje.
Zdaj veš, od kod vsi ti mravljinci po nogah.
Sedaj veš, da ima tišina svoj izvorni zvok ...«
Njenega dotika tokrat nisem začutila.
Vznemirila me je spoved,
zaprašen vetrič besed,
povedanih v eni sami sapi.
Njegova gostost me je oddaljila od lahkotnosti domačega maestrala.
Zrem proti obali.
V meni nekaj zahaja.
Neukrotljivost je spletena.
Pogled usmerim proti njej,
ki me zasleduje.
Mirovala je ob valobranu.
Ponosno je nosila v kito spletene neukrotljive lase.
Zaseda bližine (777)
Sreče kit ni zapustil,
Elastično kože ni,
Repa besede nebo
:) čudovit par.
Lp
Konj,
me veseli, da ti je (bilo) zapisano v inspiracijo. :)
Lp,
Tina
Po spominu si me počohala. Jst sm prej eno kljuse ;)
Šibijo mi noge
tenkočutnost
spletena v kito
Tina, je tu škrat? (Če ni, ne razumem povedanega):
Gledam jo kakor psiček,
ki čaka na toplino dotika,
kakor hrepeneče poulično ščene,
navajenega brc.:
najbrž takole:
Gledam jo kakor psiček,
ki čaka na toplino dotika,
kakor hrepeneče poulično ščene,navajeno brc.
(zdaj) navajen brc
Naprimer deluje obojno?
Naj vrsta po vrsta
stoječe
vodi
Pozdravljena, Lidija! :)
Da, gre za napako.
Tisto ščene. ;) Bom popravila. Hvala za opaženo.
Pozdravček,
Tina
Še tega škratka je treba popraviti, potem bo pa res o.k.
Zdaj veš, od kod vsi (tej) ti mravljinci po nogah.
Sicer pa, lepa poezija.
Marija
Marija, hvala! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
- 26. 10. 2020 ob 10:12
- Prebrano 655 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 54.68