Jesenski piš
Moja kri kriči,
srce jo med ljubeznimi vodi.
Širi se kot jutranja megla,
ko nad oblaki ven
žarkasta posoda kuka.
Zlila bom vse kapljice notri,
da zalije posušene vdrtine
in vzcvetele bodo jablane,
s prehitro pomladjo čebele naselile
in jaz bom okušala
gozdne robide.
Ti pa boš,
v zemljo sezut
vtiskal sledi,
ko boš prihajal po sadove
meni naproti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: raketa
- 26. 10. 2020 ob 06:08
- Prebrano 243 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 29
- Število ocen: 1
