Izrekel si veliko krutih, nepravičnih
besed ...
Kot bi mi v sredino še malo pred tem
iskrenih ljubečih oči zabodel ostro sulico,
da se iz njih zdaj v potokih zlivajo - ne solze - kri.
Kot bi mi hladnokrvno zaril meč
naravnost v moje srce,
da iz njega hitro, prehitro odteka življenje
in si moje ranjeno srce samo še želi,
da čimprej izkrvavi.
Dala sem ti vse svoje življenje,
zdaj bi ti rada prihranila
še nadaljnje trpljenje ...
Prepozno je zdaj, da bi mi dajal
obliže na krvaveča očesa,
prepozno je zdaj, da bi jokal za menoj ...
tudi ko bom odšla,
ko bom zaprla vsa vrata za seboj,
boš še vedno najdražji srček moj!