na vrvici strahu
ubogljiva lutka
ne trga vezi
ne upira se
le visi
s pasov za ušesi
ko pride mraz
vidi svoj dih
uhaja ji preko prevezanih ust
kot oblaček
mrtve volje
in molče zariše vanj
drevo z obešencem
Poslano:
23. 10. 2020 ob 13:28
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 18:12
uf,
ne sme se umreti zastonj, a ne. (čeprav je hec, ki to ni sam po sebi: vsaj en je bil pameten za nekoga pred čredico)
ampak midva govoriva vseeno
druge jezike, ne drugačne
lp
https://www.youtube.com/watch?v=9z3jCiCrsx0&list=RDUXnJzrMKBK8&index=29
Poslano:
23. 10. 2020 ob 18:46
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 20:46
sapa kot vidnost
ostankov obraza ob licih
ki izgineva
natanko tako
kot ta ista sapa
urednica
Poslano:
25. 10. 2020 ob 08:41
Spremenjeno:
25. 10. 2020 ob 09:41
Če bi odprli natečaj za pesmi, ki prikazujejo občutja vpetosti v nenavadni čas, v katerem se trenutno premetavalo, bi bila ta ena izmed boljših
Poslano:
27. 10. 2020 ob 20:47
Spremenjeno:
27. 10. 2020 ob 21:47
Konj j
res je, govoriva druge jezike. Svoje.
Hvala za prelep https <3>
Poslano:
27. 10. 2020 ob 20:49
Spremenjeno:
27. 10. 2020 ob 21:49
Hvala, igorj.
Pojenjava
dokler ni spet veter.
Poslano:
27. 10. 2020 ob 20:49
Spremenjeno:
27. 10. 2020 ob 21:49
Hvala, Lidija.
Lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!