OPOJNOST UMA
Sanjaril sem vso mladost
kako spreminjam iz otroštva
mladostni log v stari gozd
poln moči in pristnega poroštva.
Iz debla drobnih letnih linij
sem izrezal splavno desko
brez grče ravno kakor lesk
priplaval z njo sem v njeno sosesko.
Oblaki so delili nebo
vodili so me vmesni žarki
čul sem od delfinov glas
da me tam čakajo devični parki.
Volja izpolnjuje sanje
fantazija je v vesolju res
živim to kar mi pisalo piše
že vidim njo in nekaj sester vmes.
Košati vrt se je skrivnostno širil
od njega nog nisem opazil
postal sem znani njen pastuh
z nimfami sem se sprijaznil.
Poslano:
23. 10. 2020 ob 11:33
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 13:33
me veseli, nadaljuj v tem slogu, reši se togih miselnih konstruktov, ki dušijo poezijo.
čestitke
Poslano:
23. 10. 2020 ob 12:26
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 17:55
to - mi deli
na podlagi pesmi, nikakor se nočem približati svobodi nad temle okencem.
lep pozdrav Tomi
Poslano:
23. 10. 2020 ob 15:34
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 17:34
Hvala za mišljenje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!