OPOJNOST UMA

OPOJNOST  UMA

Sanjaril sem vso mladost

kako spreminjam iz otroštva

mladostni log v stari gozd

poln moči in pristnega poroštva.

 

Iz debla drobnih letnih linij

sem izrezal splavno desko

brez grče ravno kakor lesk

priplaval z njo sem v njeno sosesko.

 

Oblaki so delili nebo

vodili so me vmesni žarki

čul sem od delfinov glas

da me tam čakajo devični parki.

 

Volja izpolnjuje sanje

fantazija je v vesolju res

živim to kar mi pisalo piše

že vidim njo in nekaj sester vmes.

 

Košati vrt se je skrivnostno širil

od njega nog nisem opazil

postal sem znani njen pastuh

z nimfami sem se sprijaznil.

 

tomi

Svit

Poslano:
23. 10. 2020 ob 11:33

me veseli, nadaljuj v tem slogu, reši se togih miselnih konstruktov, ki dušijo poezijo.

čestitke

Zastavica

Konj trave žre

Poslano:
23. 10. 2020 ob 12:26
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 15:55

to - mi deli

na podlagi pesmi, nikakor se nočem približati svobodi nad temle okencem.

lep pozdrav Tomi

Zastavica

tomi

Poslano:
23. 10. 2020 ob 15:34

Hvala za mišljenje 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 23. 10. 2020 ob 10:03
  • Prebrano 86 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica