Deseta hči

Bil je cesar razočaran,

žena v faco se mu je smejala,

narod njun odpisan, siv,

car in carka sta se dala.

 

Se rodila prva hči,

z lepimi zelenimi očmi,

kmalu so bile rumene,

kmal’  zatem krvave,

cesarica spet se je smejala,

cesar ji je rekel HVALA!

Prva hči brez okic je ostala.

 

Kmalu se rodila druga hči,

lepa je bila,

da take ni,

rade se ves čas špilala,

pod domačo lipo na gugalnici smejala,

gugala se dolge, dolge ure,

vse do tiste ’sodne ure,

ko je revica z gugalke padla,

vsa krvava na dvorišču obležala,

cesarica se je le smejala,

rekla možu: Danes ti bom zopet dala!

 

Tretja hči na svet je prijokala,

lepa punčka nikdar ni smejala,

tarnala in stokala od zlodejevih bolečin,

drla se kakor sosedov sin,

bolečine jo na posteljo so prikovale,

kmalu so ji svečke tri prižgale,

saj bila je tretja hči na dvorcu svilnate preproge,

ki lepo srbela.....

za vse uboge.

 

Kmalu se četrta je rodila,

v glavi nekaj čudnega nosila,

nekaj, česar se prijet’ ni dalo,

hčerka glavo svojo položila je na tnalo,

cesar v roke je vzel svoj smeh,

carica pa spet je bila za greh.

 

Peta, šesta, sedma, osma hči,

so v Pariz odpotovale,

vsak večer so se smejale,

štiri brhke ljubice noči.

 

Je deveta,

ko je dopolnila osem let,

tudi zaželela videt svet,

oče se razjokal je in dal dekletu,

listnico z denarjem,

dekle pa poslal na vlak,

ki se bližal je kakor vihar,

mirne duše smejal se je car,

hči deveta je v vlaku obsedela,

kjer sta dva viharnika jo na grobo prijela,

grobo sta ji ves denar vzela,

pa še roke, noge in glavo,

punca je pod zicem obnemela,

vsa otrpla,

brez utripa in življenja,tam da dvorcu pa rodila so nova se trpljenja.

 

Zadnja se rodila je deseta hči,

vedela, da nekaj v redu ni,

ona ni hotela umreti,

ona je hotela le živeti,

ona je bila vse bolj vesela,

dobro zavaljena in rejena,

rada se s staršema smejala,

onadva pa sveže sta meso ji vsak dan dala,

ki ga punca jedla je kot v sodnem dnevu,

je na koncu carko ter cesarja zgrizla v strastnem gnevu.

 

Smeh se kmalu po graščini je polegel,

zbralo se vseh osem je hčera,

še deveta,

še deseta je prišla.

 

In pričela se krvava je pojedina.

 

Avelina

Komentiranje je zaprto!

Avelina
Napisal/a: Avelina

Pesmi

  • 23. 10. 2020 ob 02:45
  • Prebrano 324 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 22
  • Število ocen: 1

Zastavica