STACCATO


Plesniva jutranja svetloba.
Od daleč krmežljavi žarek
junijskega sonca.
In popevanje lahkotnih dežnih kapelj.

Občutim, da nekdo me opazuje,
da mi krade mir,
da zabada trnje mi v telo.

Vtihotapil se mi je v drobovje
in z udarci krokarja
po njem zabobnal,
da odmevalo je vse do glave
in zvrtinčilo mi misli,
spleteničilo roke, noge
med vdihe in izdihe
bližajočega orkana.
Bil je sunek. Strahovit.
Boj kaosa in razuma.
Vse do vdaje. Pomiritve.

Sedaj precejam solze,
znoj, izločke,
kot da poslednjo tvojo last
shranjujem zase, oče,
in se sprašujem,
kaj še ostane zate,
če oluščim zadnje
snetje najinega veziva.


Andrejka

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Andrejka
Napisal/a: Andrejka

Pesmi

  • 30. 06. 2009 ob 10:17
  • Prebrano 1500 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 660
  • Število ocen: 16

Zastavica