Le bodiva
beseda
je izgubila moč,
le še prazne marnje,
kot vešče, iščoč svetlobo,
frfotajo naokrog po temnih,
s pajčevino prepredenih labirintih človeških sanjarij
beseda
je izgubila moč,
ker smo ljudje pozabili,
kako ob petju Tišine
plesati na ritem svojega srca
beseda
je izgubila moč,
zato le bodiva
proti s soncem obsijani zemlji
počasi padajoče jesensko listje
V zaključku pesmi ujeta minljivost prepriča. Tišina kot tolažnica v času bivanja in opora v zavedanju.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
- 22. 10. 2020 ob 10:10
- Prebrano 480 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 135.15