beseda
je izgubila moč,
le še prazne marnje,
kot vešče, iščoč svetlobo,
frfotajo naokrog po temnih,
s pajčevino prepredenih labirintih človeških sanjarij
beseda
je izgubila moč,
ker smo ljudje pozabili,
kako ob petju Tišine
plesati na ritem svojega srca
beseda
je izgubila moč,
zato le bodiva
proti s soncem obsijani zemlji
počasi padajoče jesensko listje
urednica
Poslano:
25. 10. 2020 ob 08:01
Spremenjeno:
25. 10. 2020 ob 09:01
V zaključku pesmi ujeta minljivost prepriča. Tišina kot tolažnica v času bivanja in opora v zavedanju.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!