Moj um je kot rošeno steklo,
misli kot jesenski dež.
Dež, ki tudi v neurju ne pusti pečata,
kaj šele globokih rež.

Motna, gladka površina,
- mat, sivina -
ne spusti pogleda v vsebino,
odgovor najtežjega vprašanja.

Je razlog zunanji blešč
ali tema na drugi strani stekla?
Tema ali rosa?
Rosa kot posledica kondenza.
Rosa kot posledica mraza,
dežja - brez katerega ni človeka.

Ali so potrebne reže,
praske - za drobljenje stekla,
ali pa zgolj suho vreme brez idej,
odnosa do obstoja pekla.
Torej ali toča, ali pa suh veter,
mi bosta ostala neizbrana odločitev.

simonp