Smrt cerkvene vešče

(V letu gospodovem MMXX)

 

Plesala sem okrog telesa sveče,

ki jo slači plamen

in v tem striptizu svečave

sem si, vešča stara, osmodila krila ...

-Tako je prav,- se zakrohoče stenj:

-Ni maše brez kadila!-

H krstilnemu sem kamnu pohitela, (v tem

mi je začel goreti trup),

da bi si krila osmojena pogasila,

toda suh je bil kot poper, 

ni kaplje vode v njem bilo, o ti, Marija,

vsi svetniki - pomagajte!

Rit gori mi sredi božje bajte!

Naj zajokajo na stropu angeli,

da se v solzah rajskih ohladim,

vrata tabernaklja mi odprite,

da se v vino potopim, ah, pohitite,

res predolgo traja že ta maša;

mizerere orgle zaigrajte-

jaz umiram, kot Devica Orleanska na grmadi

zdaj izročam dušo bogu, o farani,

ah, molite zame, da na oni strani

se odpro mi vrata raja,

pa vam izprosila bom pri nebeščanih,

da kuga ogne vašega se kraja!

Matej Krevs

Konj trave žre

Poslano:
20. 10. 2020 ob 08:42
Spremenjeno:
20. 10. 2020 ob 11:23

Tale je pa super. Oktansko število je vsekakor visoko.


Prijetno 

toplo, 

četudi v truplu 

ladje, kjer pluje

Vesoljni potop! 

Posrečeno - 

Res ni dizl. 

Hvala od vseh v naravi. 

Lp



Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 10. 2020 ob 17:13
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 19:13

Duhovita (kljub bolečini) in hkrati večpomenska pesem, čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 19. 10. 2020 ob 21:20
  • Prebrano 211 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 155.9
  • Število ocen: 10

Zastavica