Rokavi mojih senc

 

skrivajo zamolčana vprašanja.

Dokler je tako, ohranjam iluzijo,

da so odgovori na voljo.

 

Zborovodja je užaljen,

meni pa je žal viseče,

zlomljene taktirke.

 

Ni lahko se ogniti živčnosti,

ki jo slišim, vidim in voham,

ko buči v ušesih, trese roke

in meša postani zrak.

Nekoč sem že bila tu,

večkrat pravzaprav

in vsakič je drugače,

predvidevam pa, da je mrtvim vseeno.

Sodili mi bodo v nekem drugem času,

kot tudi jaz sodim njim, ki so bili,

nekateri polni napak, drugi moralni pokončneži,

čudno, slednjih se ne spomnim najbolje,

tako dušeči so, kot zrak, ki stoji

in ne diši po ničemer.

 

Ne mudi se mi priti tja,

a kaj, če pri zbiranju senc zamudim

in bom na vrsti prej?

 

briar

Konj trave žre

Poslano:
20. 10. 2020 ob 13:13
Spremenjeno:
20. 10. 2020 ob 15:14

(kratki) Rokavi mojih senc?


Zelo se opravičujem. Od nenada, s prve, naslov berem tako. 


S spoštovanjem in deteljico v ustih. 

Lp

Zastavica

briar

Poslano:
20. 10. 2020 ob 13:34
Spremenjeno:
20. 10. 2020 ob 15:34

Toliko rokava je še, da sem si lahko obrisala nos

in prepisala naslov. ;))

Lp na travnik.


Zastavica

Konj trave žre

Poslano:
21. 10. 2020 ob 06:42
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 08:43

bil je fonetični ali sozvočnosti podobe skelet, kjer je trak postal manšeta.


me veseli, da ne žalosti.


lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

briar
Napisal/a: briar

Pesmi

  • 19. 10. 2020 ob 16:11
  • Prebrano 147 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 46.44
  • Število ocen: 3

Zastavica