EGO

Priplazim se iz temačne sence,
vzamem šivanko in nit ter si jo
prišijem na telo,
še preden si obrišem prah z obleke.

 

Vztrajnost sence mi sledi povsod.
Če ni zunaj mene,
je naseljena v meni.
Spremeni se v notranji dialog.

 

Prehitro se udomači, ugnezdi v globino,
postane vsakodnevna navada,
jutranji pogovor ob kavi
s čikom med prsti.

 

In ravno se jo privadim,
jo luč strga z mene,
osvetli pogled samote,
ki ne pozna osamljenosti.

Gana

Komentiranje je zaprto!

Gana
Napisal/a: Gana

Pesmi

  • 18. 10. 2020 ob 12:23
  • Prebrano 289 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 30.98
  • Število ocen: 3

Zastavica