Stres zares te ohromi,
v glavi ti drmr naredi.
Vse predalčke ti odpre,
iz njih kar meče ven
in v njih vse povprek tišči,
kakor se mu pač zdi.
Stres je škrat prav čuden,
trmast, vztrajen in bradat,
ki ne pusti ti dihat
in kar naprej te stresa
in drži za vrat.
Prijema njegovega rešiš se lahko,
vendar to ni preprosto,
to v bistvu je zelo težko.
Veliko vztrajnosti in pomoči potrebno je,
da stres spusti te
in takrat zate se nov dan začne.
Nov dan, ki ves je s soncem obsijan
in sonce sije še,
ko luna se pojavi že.
Okleni se tega sončnega dne,
naj traja ti čim dlje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darjapeterin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!