Poprava pred enim tednom objavljene tanke. Upam, da sem tokrat dovolj dobro predočila bistvo. 

Hvala!

Lp, Lea

Ko sem prebrala prozni del, me je zelo zanimal tisti trpki spomin, potem sem mislila, da bo namig dal haiku, vendar ga ne (vsaj zdi se mi). Tako da bi lahko to izpustila ali pa vseeno dala bralcu nekaj več informacij (saj veš: konkretne stvari so bolj zgovorne od splošnih).

Lp, Ana

Ana, hvala, da si se ustavila pri tem haibunu. Skušala sem ga popraviti tako, da bom ostala zvesta vsebini tanke.

Original, ki je res zelo slab:

Na tleh najden list.

Hladna jesenska jutra

barvajo pejsaž.

Skomine po čopiču

si potešim s spomini.

Trenutno bi spremenila refleksijo:

Na tleh najden list.

Hladna jesenska jutra

barvajo pejsaž.

Trpek spomin mi brani

poseči po čopiču.

Vendar tudi s tem popravkom še vedno ni dobra, morda jo dodela, da bo ok. Zdaj pa še popravljen haibun. Ta mi je všeč (se motim?):

Haibun (v kuhinjo pripleše list)

Vetrovno jutro. Skozi priprta vrata v kuhinjo pripleše list. Ona se skloni, barvito umetnino dvigne na višino oči in jo dolgo občuduje.

S telefonom naredi nekaj posnetkov.

Stopi k zabojčku s slikarskimi potrebščinami. Nekaj trenutkov okleva; oljni pastel ali akvarel? Prednost da slednjemu.

Še pred prvo potezo jo ustavi trpek spomin izpred treh let. V mislih podoživi boleč dogodek na tečaju risanja. Odloži čopič, zmaja z glavo, ob tem si živčno grize spodnjo ustnico: „Ne zdaj! Morda kasneje, ko razčistim sama pri sebi.“

ženska ob oknu

po oktobrskem mrazu 

obarvan pejsaž

Hvala!

Lahko noč, Lea

Draga Lea, morda pa bi to spremenila tako:

Haibun (v kuhinjo pripleše list)

Vetrovno jutro. Skozi priprta vrata v kuhinjo pripleše list. Ona se Skloni se, barvito umetnino dvigne na višino oči in jo dolgo občuduje.

S telefonom naredi nekaj posnetkov.

Stopi k zabojčku s slikarskimi potrebščinami. Nekaj trenutkov okleva; oljni pastel ali akvarel? Prednost da slednjemu.

Še pred prvo potezo jo ustavi trpek spomin izpred treh let. V mislih podoživi boleč dogodek na s tečaja risanja. Odloži čopič, zmaja z glavo, ob tem si živčno grize spodnjo ustnico: „Ne zdaj! Morda kasneje, ko razčistim sama pri sebi.“

ženska ob oknu

po oktobrskem mrazu 

obarvan pejsaž

(Morda bi haiku lahko izločil žensko: da bi bil kot tista slika, ki je ni naslikala.)

Lp, Ana

Hvala Ana!

Glede haikuja se popolnoma strinjam.

Glede preobloženosti v zadnjem odstavku proze prav tako.

Nadalje mislim, da bo veliko bolje, če haibun napišem v prvi osebi. Bolj močno, čvrsto, deluje in „Ona“ v tem primeru ne sodi noter.

Haibun (v kuhinjo pripleše list)

Vetrovno jutro. Skozi priprta vrata v kuhinjo pripleše list.

Sklonim se, barvito umetnino dvignem na višino oči in jo dolgo občudujem. S telefonom naredim nekaj posnetkov. Stopim k zabojčku s slikarskimi potrebščinami. Nekaj trenutkov oklevam; oljni pastel ali akvarel? Prednost dam slednjemu.

Še pred prvo potezo me ustavi trpek spomin s tečaja risanja. Odložim čopič, zmajam z glavo, ob tem si živčno grizem spodnjo ustnico: „Ne zdaj! Morda kasneje, ko razčistim sama pri sebi.“

na tleh najden list

po oktobrskem mrazu

obarvan pejsaž

Popravljam tako v komentarju kot v objavi. Če sem se spet zmotila, ponovno spremenim. S hitrimi popravki včasih naredim več škode kot koristi.

Hvala in lep pozdrav, Lea

Upam, da je dobro. Nagajalo oblikovanje  ... zdaj se mi zdi vsaj v objavi ok.

Zelo dobra odločitev! To, da si dala v prvo osebo, zgodbo čisto približa. In haiku je zdaj pravi -

čestitke,

lp, Ana

Hvala, Ana!

Lp, Lea

Krasen haibun. Se oglašam pozno, ker nekaj čas nisem sledila portala.

Vse dobro ti želim

lovrenka

Hvala, lovrenka! Vesela sem, da ti je všeč ... meni je tudi, zdaj, ko sem ga z Anino pomočjo dodelala. 

Enako vse dobro tudi tebi. 

Tudi sama sem vedno manj prisotna na forumu, ne ker bi si tega ne želela, ampak vedno bolj sem utrujena. 

Lahko noč, Lea