
Jedan cvet u staklenoj bašti
Samonikli
Uvek zaliči na nju
Bašta ima svoju pesmu
Ima svoju priču
Ima svoje staklo
Ali ipak
Samo taj jedan
Jedini cvet
Zaliči na nju
Helena je san
San o životu
Kakav sam hteo
Helena je elegija
Koju stvaraju glasovi morskih nimfi
U neka nedokučiva
Rumena svitanja
Helena je san o snu
San o životu
I san o smrti
U kapima kiše
U prvom i u poslednjem sunčevom zraku
Spava po jedna Helena
Helena je san
San o morima
San o krinovima
San o pticama
Od martovskih Ida
Do današnjeg doba
Nema tajanstvenijeg sna
Helena je sve
I ništa
Helena je sve znanje sveta
I sva moguća apokalipsa
Nova pesem o Heleni se me je dotaknila, bi pa jo končala s tema verzoma:
Helena je sve znanje sveta
I sva moguća apokalipsa
Ostalo pa bi izbrisala, se mi zdi, da nič pomembnega ne pridodaja k pesmi. Ta dva verza pa sta zelo močna in tako bi bila pesem o Heleni še boljša. Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Posle dužeg razmišljanja, i govorenja pesme naglas, zaključio sam da je zaista bolja kraća verzija.
Hvala ti puno, Ana!
Lep pozdrav, Milen.
Imenitno, Helena zdaj spregovori v svoji vseobsežnosti ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana, prvenstveno na podršci, a zatim i na "podčrtanki".
Lp, Milen
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!