Gosti soj polne lune
je izvotlil strah noči .
Zadišala je moč zemlje
in pognala korenine v podplate.
Roke sem stegovala h krošnjam.
Kariatide neba so mrmrale
s kristalnimi glasovi.
Zazvenela sem z njimi.
Vrtela sem se in vrtela.
Zlata svetloba se je
kot sveder zarila v drobovje
globokih, zapuščenih ran.
Ven so se začele plaziti hobotnice.
Z izbuljenimi očmi so srepele vame.
Nisem umaknila pogleda.
Okus po gnilem in postanem
so izbrizgale v črno sluz.
Popile so jo veje.
Lovke so se prisesale na debla,
in se izsušile.
Čutila sem težo
utrujene, otrdele kože.
Izlevila sem se.
Zajokala sem
v toplo praznino.
Izvotljena.
urednica
Poslano:
18. 10. 2020 ob 06:46
Spremenjeno:
18. 10. 2020 ob 08:46
Pozdravček, Nada, pesem se me je dotaknila (imenitna levitev), bi pa morda popravila nekaj drobnarij na začetku:
Gosti soj polne lune.
je izvotlil strah noči . (pika je stično ločilo in pa: dala bi le: je izvotlil strah ali: je izvotlil noč)
Zadišala je moč zemlje
in pognala korenine v podplate.
Roke sem stegovala h krošnjam. (manjka predlog)
Pesem bi končala z verzom: Izvotlila sem se.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Poslano:
21. 10. 2020 ob 08:35
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 10:35
ZDRAVO!
S piko je napaka. Dodala bom Izvotlila sem se - zdi pa se mi, da potem lahko izpustim Izlevila sem se.
Strah noči bi pustila - hotela sem povedati, da je izpuhtel strah pred nočjo.
Popravim, hvala za sugestije, pozdrave Nada
Poslano:
21. 10. 2020 ob 08:39
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 10:39
Videla sem, da nekaj manjka, če izbrišem levitev, zato sem spremenila
Izvotljena sem zajokala....
Poslano:
21. 10. 2020 ob 17:13
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 19:13
Zdravo!
Še enkrat sem spremenila konec:
Zajokala sem v toplo praznino
Izvotljena.
Kaj je bolje?
Pozdrave Nada
urednica
Poslano:
21. 10. 2020 ob 19:10
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 21:10
Ja, dober popravek ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!