MOJE OKOSTJE

MOJE OKOSTJE

Razgrnil grob sem svojega telesa,
ki mi ga je san razkril,
prav tu pred mnogimi stoletji
z valovi sem se, zaman boril.

Veter mi hladi vročico,
dež izpira grenko sol,
ki se je iz solz budila,
najdem, čutim grob in bol.

Niti dež še manj vetrovi
mi niso mirili srca,
buljim v okostje svoje,
čutim, to je njih želja.

Raznolika so spoznanja,
odkritja so vsem božji dar,
vsak najde tisto, kar ga išče,
dal sem sebi, sebe v dar.


tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 29. 06. 2009 ob 18:36
  • Prebrano 861 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 190

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!