NOTRANJOST DUŠNEGA OKVIRA
Obožujem moč tišine gorskega ponosa
ki gleda na beg potočnih pen
le padajte po čvrstem skalovju
ne slutite kako hitite k svojem grobu.
Mnogo izvirov se poraja
nehote pomislim na preminuli obraz
ki je kot potok užival življenje
in pristal kot mirna reka svoj poraz.
Vsi epitafi opisani na zadnji strani
povsod oznanjajo nam isto stvar
živimo da kot potok doživimo
po svoji zaslugi vsakdo prejme dar.
Skale deblo ali človek
ima svoj čas v čvrstini
kaj ostane od vsega na zemlji
ve le on ki nas vse hrani.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!