Mladenič postavni si škornje obuje
okoli pasu rdeči pasek zvezuje
klobuk atov vzame in srajco takmašno
še rutec za vrat - zdaj je čeden res strašno.

Že pojde po poti, prek trate h gozdiču
in skozenj, pa mimo Majcnà na konjiču
pri Grazlju zavije k jablanam prek brega,
kjer jabolk zrabuta - doma bo spet krega.

In hodi ponosno, pokončno, kot hrasti,
da nese njej jabolk, ki šel jih je krasti.
Pod oknom ljubljènim se zlije z grmiči
da bi ga ne našel Gospod, ne hlapčiči.

In čaka s trpljenjem, da dan se odpravi,
svetloba ugasne in k njej se najavi.
Da okno odpre mu, spusti bel prtiček -
obljubi mu "da" - on vesel bo, kot ptiček.

Je tačas deklinca fantêja čakala
da fletna bo, šla si lase je oprala
tam vodo je v škafku na pručki pustila,
lase razčesavala si in sušila.

Še čaka trpeče v zelenju tam mladec
da pade noč, da jo bo videl za hipec.
Ko okno ljubljèna odpre prav nenadno.
Prekmalu! To sila mu je nenavadno.

A kmalu snubitelj že zre v vso resnico
zakaj jo prezgodaj sme zret lepotico:
Mladenka prek okna škaf spretno spodvije
vso vodo na grmek pod oknom izlije.

Maša GL