Prvi krajec / haibun
Bilo je tisto poletje, ko smo vsi pogledovali proti luni. Bila sem prvič zaljubljena. Nisva govorila, ker sva bila plaha. Samo skrivoma sva se pogledovala. Vedela sem, kako mu je ime. Vedela sem, v kateri počitniški hišici stanuje. Cele vroče dni smo s pomola skakali v morje. Naše mlade duše in telesa so se počutila lahka, sveža in prepolna veselja.
Bilo je tisto leto, ko je tudi do nas prišel val uporništva. Mladina se je ob večerih zbirala pri cerkvici na obali in s tranzistorjem lovila frekvence radia Veronica. Nenehno so vrteli Aquarius …, When the moon is in the Seventh House … Včasih je kdo od starejših fantov brenkal na kitaro. Dekleta, ki so nosila dolga pisana krila, so ga zamaknjeno gledala.
Celo naselje se je zbralo na terasi restavracije v borovem gozdičku in zrlo v ekran, ko je prvi človek stopil na luno. Še nekaj dni zatem smo ponavljali stavek o majhnem velikem koraku. Luna se nam je zdela bližje kot kdaj koli prej. A preostali svet se še ni zdel tako blizu kakor danes.
Naslednje poletje sem ga spet videla. Potegnil se je za kakega pol metra. Suhi dolgin je šel mimo mene, ne da bi me pogledal.
starec na klopci
v luni zaigra njegov
mladostni profil
Lepo ☆
Lp, Marija
Hvala, draga Marija. In mirno noč :)
Imenitna povezava starca, klopce, meseca in spominov, čestitke,
lp, Ana
starec na klopci
v luni zaigra njegov
mladostni profil
Čestitke
Draga urednica Ana, najlepša hvala in sončen pozdrav:)
Svit, hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nemesis
- 07. 10. 2020 ob 10:15
- Prebrano 719 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123.15