OBRAT
Med belimi jadrnicami
temno jadro.
Bliža se in izginja,
neznosno vabi.
Plavam v žgoče sonce,
sol se suši na obrazu,
Sama sredi morja,
bolj neznatna kot kaplja vode.
Ne vem, katera pika je obala.
Ko se za hip spet prikaže.
S prosojnimi, črnimi jadri
v zamolkli rdečici
zahajajočega sonca.
Srhljiva lepota.
Zavem se.
Nisem lovec.
Sem plen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 07. 10. 2020 ob 06:46
- Prebrano 292 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 35.2
- Število ocen: 2
