
Dozvolite mi da ovako nenajavljeno
uronim kroz Vaše oči i zaplivam kroz Vas
dozvolite mi da plešem po vrhu vašeg uha
zvukom baršunastih dlanova
dozvolite mi da ovako iznenadno
uronim kroz Vaš dah i budem glasovit vetar
što nosi iznad perastih oblaka
ponad Vaših ramena u plišanim sazvučjima
dozvolite mi da se ušuškam u Vaše obrve kao mesečina
i budem svileno srebro tkiva nadolazećih jutara
dozvolite mi da sletim u Vaše dubine
i budem lahorna ptica nesapletena o nebo
u Vama nema ivica
(nebo ima te mane)
dozvolite mi
nisam slučajno
vrč prepun voljenja.
Jelena Stojković-Mirić
Izuzetno.
Hvala Nikita.
Briljantno.
Hvala Mirko.
Lp
Pesem, ki narašča in iz katere končnega sporočila izvemo, kam gre ljubezen, ko je je preveč ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana.
Lp
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!