
iz popka mi je zrasel otrok
deklica
in odmrl
nisem imela popkovine
da bi jo obdržala pri življenju
nisem marala za uspavanke
nisem žalovala
ker ni imela življenja
da bi ga izgubila
nisem je hotela zase
bila je moja
zaslišala sem dih
bitja
ki je komaj še živelo
in želela sem si za hip
da bi iz trupla res
zrasel otrok
deklica
pustila sem jo na tleh
da nahranim vrane
Konec? (Na mladih rimah sem enkrat slišala nek podoben verz, mogoče je bil celo Dejan Koban: vsi bi jih fukali, nihče jih ne bi bral), meni se zdi, da lahko končaš kar z vranami ;)
lp, Ana
Je parafraza Kobanovega verza. Sem vprašala za dovoljenje :)
Um, še ena odlična pesem! Jaaaa, Šalamun je mrtev, pika, amen. Ali sem malo pomešala naslov?
Točno ta pesem, ja :)
Šalamun je mrtev pika konec debate
Ima pa, po premisleku, Ana prav. Ti verzi sodijo v naslednjo pesem. Prehitro sem jih želela uporabiti ...
Všeč mi je, kako se vračaš k pesmi in razmišljaš o njej in ji prisluhneš, da ti spregovori.
Sicer pa je pesem pretresljiva in ob njej se vprašamo tudi, koliko sebe moramo zavreči, da preživimo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: um
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!