POPOLDANSKO NEBO
Črta na nebu je popolnoma ravna. Pod njo je temneje od sivega. Strehe se gnetejo v sloje. Upočasnjujejo gibe. Telo je podobno školjki. Občutenja se lepijo na kožo. Diham v ritmu stenske ure. Težave splakujem, še preden pritečejo. Slikam izpraznjene prostore, ki jih naseljujeva.
Prsti drsijo skozi svetlikanje v laseh. Z usločanjem vratu zapeljuješ ustnice. Poljube skrivam v pramene. Potem jih iščem z dlanjo.
urednica
Poslano:
09. 10. 2020 ob 17:27
Spremenjeno:
09. 10. 2020 ob 19:27
In sivina postane bližina ... čestitke,
lp, Ana
Poslano:
11. 10. 2020 ob 08:58
Spremenjeno:
11. 10. 2020 ob 10:58
Najlepša hvala, Ana.
Poslano:
22. 10. 2020 ob 23:20
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 01:29
Meni je skoraj zraka zmanjkalo? Pa vam, kaj pa vem. Z manj galopa bi še šlo, ampak moral sem po jes ti celo.
dobro je v tem da ni predolga,,jasno k(j)er nima potrebe. Da zajame Neverjetno: vživljajoča, vsekakor je
na tej strani,
na drugi toča.
Izreckajo se tudi: Čestitke. Kajneda.
Poslano:
23. 10. 2020 ob 07:57
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 09:57
zelo oživljajoče
padajo besede
iz vihrave grive
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 04. 10. 2020 ob 15:44
- Prebrano 419 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 199.96
- Število ocen: 8