Želim se te,
a vendar tako ne gre,
poglej me,
dotakni se mojih oči.

Želim si te,
zakaj mi tvoj korak ne sledi,
vedno išče svoje poti,
razdvajajo naju.

Želim si te,
naj se misel ne izgubi,
v noči brez sna,
naj jutro prinese odgovor za oba.

Želim si te,
kot tistega davnega dne,
ko je prijatelj rekel,
pusti knjigo, njo boš spoznal.

Želim si te,
bila si dekle mojih sanj,
zelenica ob jasi pa košček neba,
kjer sva se shajala.

Želim si te,
za nama je dolga pot,
čista in neomadeževana,
z eno mislijo za oba.

Želim si te,
saj sva bila srečna oba,
ko sva skozi jutra šla,
polna novih sanj.

Želim si te,
sedaj je dlan že malo utrujena,
korak počasnejše,
a misel še vedno kot je bila, čista,
moja si do konca.

Želim si te,
noč ob tebi,
jutranjo teraso in
tvoj nasmeh.

Želim si te,
le prisluhni mojem koraku,
samo eno smer pozna,
odmev tvojega nasmeha.

Felix