Netopirji brez kompasa

Privežeš se name pod žlahtnim drevesom.
S prepiri oblekla kostum sva telesom.
Na dolgem štriku na rogovili
so najini radarji dušo spustili.

Netopirji brez kril
se zabijajo v mraku
v grčavo krošnjo
na sparjenem zraku.


Kako noč varovala bi najin korak,
če lunin se krajec obrača vznak?
Če Zemlja kot spihnjen balon se obrača
na hrbet brez kompasa, zvezde zavrača?

Netopirji brez kril
se zabijajo v mraku
v grčavo krošnjo
na sparjenem zraku.


Zdrži najin štrik, da me obvaruje
pred zdrsom in padcem v kar je najhuje?
Zdržita bled mesec in suho drevo,
da na njiju visiva, dokler še lahko?

Netopirji brez kril
se zabijajo v mraku
v grčavo krošnjo
na sparjenem zraku.


Ko spihnjena Zemlja kot balon vznak lebdi,
boš držal ta štrik, ne zatisnil oči
preden razpara načeta se nit,
da strgana reveža omahneva v svit?

Netopirji brez kril
se zabijajo v mraku
v grčavo krošnjo
na sparjenem zraku.






yoyoba

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 28. 06. 2009 ob 17:47
  • Prebrano 1396 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 719
  • Število ocen: 17

Zastavica