V nagajivem pogledu

so iskrice na ledu.

Drsajo na vse strani,

preden dobro se zdani.

Te prav malo briga

in res je prava figa,

da mami se kar še spi,

očka pa na glas smrči.

Radovednost kliče-

resda brez vsake priče.

Hej mali, kje si ti?

Pohiti, se že mudi!

In ona bo spet kriva,

če mama bo bolj siva.

Hop! Pristane prt na tleh.

Vate se prikrade smeh,

ker krožniki stokajo

in kozarci jokajo.

Tebi se res dobro zdi,

ko se nekaj razleti.

Mama glasno zakriči.

Kaj spet tukaj se godi? 

Kakšen je zdaj to nered?

Začel se bo narobe svet.  

Pa ne veš, zakaj tako,

mami se to zdi hudo.

Bo pač šla v trgovino    

in zavila še vkino.  

Ti boš šel do Lenčice,

njena metla mika te.

Bosta se dogovorila,

da jo bo posodila.

nada pecavar