Utrinki
Strnem si spomin:
kot goba med žilami
starega štora
vpijam notranjost gozda.
Skozme teče prvinskost.
Sem krotka žival:
z vajeti sončnih niti
spuščam človeka.
Med iglicami bora
mu lisička slini prst.
Le opazujem:
počasnež v rosni kaplji
mi sveti v oči.
Kot velecvetni lučnik
naj mu kar razprem popek?
Poslano:
24. 09. 2020 ob 18:30
Spremenjeno:
24. 09. 2020 ob 20:30
Hvala, breza. Jer... BOGATSTVO JE IMATI PRILIKU ČITATI OVAKVU POEZIJU.
777 puta bravo, Pjesnikinjo!!!
Lijep pozdrav i ugodna noć:)
Poslano:
25. 09. 2020 ob 09:21
Spremenjeno:
25. 09. 2020 ob 11:21
Čutim in vpijam s teboj <3
Čudovito!
Naj ti bo lep dan in razpri mu popek.
Marija
Poslano:
25. 09. 2020 ob 19:07
Spremenjeno:
25. 09. 2020 ob 21:07
Hvala, Mirko, na izdvojenom vremenu, ali što se tiče samog "bogatstva", e, tu sam ti ja, dragi prijatelju, ni gola ni obučena ;-)).
Hvala tudi tebi, draga Marija! Zadnje čase le hribe objemam!
Lep pozdrav!
urednica
Poslano:
27. 09. 2020 ob 18:59
Spremenjeno:
27. 09. 2020 ob 20:59
Ko z niti spustiš človeka in si gozd in lučnik - vse je na mestu in spregovarja s svojo edinstvenostjo - na še več hribov! in čestitke k pesmi,
lp, Ana
Poslano:
29. 09. 2020 ob 10:04
Spremenjeno:
29. 09. 2020 ob 12:04
Hvala, Ana! Sonček spet proseva ;-))))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 24. 09. 2020 ob 12:23
- Prebrano 699 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 410.76
- Število ocen: 16