Utrinki
Strnem si spomin:
kot goba med žilami
starega štora
vpijam notranjost gozda.
Skozme teče prvinskost.
Sem krotka žival:
z vajeti sončnih niti
spuščam človeka.
Med iglicami bora
mu lisička slini prst.
Le opazujem:
počasnež v rosni kaplji
mi sveti v oči.
Kot velecvetni lučnik
naj mu kar razprem popek?
Hvala, breza. Jer... BOGATSTVO JE IMATI PRILIKU ČITATI OVAKVU POEZIJU.
777 puta bravo, Pjesnikinjo!!!
Lijep pozdrav i ugodna noć:)
Čutim in vpijam s teboj <3
Čudovito!
Naj ti bo lep dan in razpri mu popek.
Marija
Hvala, Mirko, na izdvojenom vremenu, ali što se tiče samog "bogatstva", e, tu sam ti ja, dragi prijatelju, ni gola ni obučena ;-)).
Hvala tudi tebi, draga Marija! Zadnje čase le hribe objemam!
Lep pozdrav!
Ko z niti spustiš človeka in si gozd in lučnik - vse je na mestu in spregovarja s svojo edinstvenostjo - na še več hribov! in čestitke k pesmi,
lp, Ana
Hvala, Ana! Sonček spet proseva ;-))))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 24. 09. 2020 ob 12:23
- Prebrano 844 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 410.76